Vse se vrti, v moji glavi šumi,
ostaja njen vonj po koži.
Ne obstaja njen čas, nepozabljen obraz,
ki se izgubil bi v temi.
Nikoli ne pozabi, ti si, kar imam, nekoč nekje
razkleni noge, udari po mizi,
zaupaj stvarem, ki mažejo ti vest
z neumnimi traparijami, nič več ne bo ti žal.
Če ostaneš tu, če zbežiš drugam,
je ista nadloga vseh istih skrbi,
o, glej, Amelie, ni težko, če želiš,
je isto, kar izbriše noč,
je isto, kar izbriše dan,
je tu, je tu,
plaža, morje, ulica,
v maskah ples tam divja.
Na pesku navdih, naboj poletju sva,
pod luno kot žarek, iskra vse obsijeva.
Naj se raja pleše prepusti,
misli, bolje sliši, kdor želi
zgodbe peščenih ljudi, zgodbe peščenih ljudi.
Zemlja vrti se,
smer spremeni se,
pod tremi sonci ustavi se.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
