Ne vem, zakaj še vztrajam tu s teboj,
kako in kdaj potegnem črto naj.
Nisi lagal in nisi goljufal,
dal, kar si imel, v zameno nič vzel.
A jaz sem kova takšnega,
da za ljubezen bi se žrtvovala.
Pozabi vse, kar bilo je do sedaj,
ni bil pekel, niti raj,
a brez ekstremov jaz živeti nočem,
kdaj bi hladen bil kot led,
a drugič romantični poet.
Ne vem, zakaj že zdavnaj nisem šla
na svojo pot, oba odrešila.
Povzdigni glas vsaj tokrat,
povej, kar mi gre.
Ker jaz sem kova takšnega,
iz enega ekstrema grem v drugega.
Pozabi vse, kar bilo je do sedaj,
ni bil pekel, niti raj,
a brez ekstremov jaz živeti nočem,
kdaj bi hladen bil kot led,
a drugič romantični poet.
Da le najdeš kdaj sorodno dušo si,
ki s tabo v miru zaživi.
Moje življenje pa je divji vrtiljak,
ki noro se vrti.
Pozabi vse.
