V tihem večeru se zvezde prižgo,
ti me pobožaš z roko.
Na svetu tem ni mehkejših dlani,
kot jih imaš, mama, ti.
Včasih se v sanje prikrade mi strah,
sliši ga tvoje srce.
Stisneš me k sebi, da mi je toplo
in poveš, da le veter je to.
Mama, veš, da te rada imam,
ti si žarek z neba mi poslan.
Misel prva in zadnja si mi,
brez tebe živeti mi ni.
Moja si luč v temi,
kadar zaspijo oči.
Kadar mi praviš, čas vse spremeni
in se zatrese ti glas.
Če pa ti čas kdaj odvzame moči,
veš, ob tebi bedela bom jaz.
Mama, veš, da te rada imam,
ti si žarek z neba mi poslan.
Misel prva in zadnja si mi,
brez tebe živeti mi ni.
Moja si luč v temi,
kadar zaspijo oči.
Mama, veš, da te rada imam,
nate ne čakam nikoli zaman.
Zjutraj, ko dan se nad poljem budi,
kadar prebujaš me ti,
sijejo tvoje oči,
zlata si, mamica, ti.
