Ko življenje usode karte razdeli,
le bleda slika ostane ti.
Ko zaželiš si, da kdo bi razumel,
obrisal solzo, te nežno objel.
Vem, da se tudi ti ob njem v noči prebujaš,
se sprašuješ ali sanjam te.
Bolečina na moja vrata trka,
duša moja v noči se gubi.
Potepuh sem, ki v tvojem srcu spi.
Zdaj, čez leta, ko že sivi so lasje,
stojim pred hišo, skrivam se,
kjer razočaral sem te, prizadel,
napisal pismo, za vedno odšel.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
