Preko planin, belih strmin
je vasica mala skrita pred očmi.
Kot dar z neba, kot pravljica
tu med srečnimi ljudmi sem jaz doma.
Planico pozna vsaj pol sveta,
med snežinkami mi smeje se Begunjščica,
v čas ujeta, v svet odeta
res čarobna si dolina Tamarja.
Moja lepa Gorenjska, reke, polja, planine!
Tam, kjer Triglav v zlatem soncu se blešči.
Moja lepa Gorenjska, ti mi greješ spomine,
od lepote tvoje mi srce drhti!
Ta nagelj rdeč, v vetru drhteč,
ti prinesel bom, ko me boš poljubila.
Pod slapovi, pod vrhovi,
kjer planika raste le za naju dva.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.