Kakor zvezdi na nebu
vsakih nekaj sto let.
Rimska cesta v odsevu,
samo za njiju dva,
njen sij za oba.
Njene oči le za njega,
on svoje vse le za njo,
kot začetek vsega,
kot da tega še ni b’lo,
ona njemu, on za njo.
Moral bi z njo vsaj tisti dan dol z neba,
ona za njim, enkrat vsaj, na kraj sveta.
V bleščavi na nebu,
njunih zvezd zdaj ni več,
novih pikic nešteto
se prižiga vsako noč!
Novih pikic nešteto
se prižiga vsako noč,
vsakih nekaj sto let,
vsako noč,
vsakih nekaj sto let!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
