»Non Capito, Non Capito,«
je dejala in se nasmejala je.
»Non Capito, Non Capito,«
že takrat, ko prvič srečala sva se.
Ko sem prvič videl jo pred kinom,
mislil sem, kako naj pridem k njej.
Vprašal sem jo: »Imate morda karto?«
pa mi tiho, ljubko rekla je:
»No, Non Capito, Non Capito,«
je dejala in se nasmejala je.
»Non Capito, Non Capito,«
njen mi nežen glas zvenel še dolgo je.
Ko sva se sprehajala po parku,
čutil sem, kako jo rad imam.
Rekel sem ji: »Ljubim te, bambina,«
pa mi zopet ljubko rekla je:
»No, Non Capito, Non Capito,«
toda razumela mislim da me je.
»Non Capito, Non Capito,«
vroč poljub premagal je težave vse.
Zdaj že dolgo midva se poznava
in po naše govoriva že.
Zdaj ne reče več mi: »Non Capito.«
Zdaj mi pravi: »Ljubim, ljubim te.«
In kadar reče: »Non Capito,«
spomnim vedno se na prvo srečanje.
»Non Capito, Non Capito,«
so besede, ki osrečile so me.