Ni ti mar, če čakam te doma,
ni ti mar, če me srce boli.
Prideš le, če družba zate ni,
sita že vseh tvojih sem laži!
Deklica, ne jezi se tako,
rajši pojdi kdaj še ti z menoj.
Le nikar ne drži se hudo,
saj dobro veš, da sem le tvoj!
Biti znaš tako prisrčen, ljubezniv,
vedi pa, da pamet mi ne boš solil!
Bodi tam, kjer lepše ti je kot z menoj,
več ne bom menila se s teboj!
Ni ti mar, kaj govore ljudje,
ki se mi potihoma smeje.
Tebe vedno le za to skrbi,
da povsod si v družbi glavni ti.
Deklica, v ljubezni je tako,
da med sabo se prepiramo,
a na koncu zmaga le srce,
ki po pravici vse pove.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
