Je Francelj, naše gore list,
dekleta zalega iskal.
Po srcu dober, v glavi čist,
preveč pa je mencal.
Je Francelj naš en čeden fant,
ko dene nase pravi gvant.
Pa se postavi pred dekle,
povedat’ nič ne ve.
Poskusil srečo z lojtro je
in vabil k okencu dekle,
rotil in prosil, vse zaman,
se delal je že dan.
Še zadnjič Francelj zaihti:
»Dekle, zakaj te k oknu ni?«
Takrat pa oča pridrvi,
se Francelj v noč zgubi.
»Kakšen je to rompompom?
Če te dobim, te pa bom!«
Poskusil srečo z lojtro je
in vabil k okencu dekle,
rotil in prosil, vse zaman,
se delal je že dan.
Še zadnjič Francelj zaihti:
»Dekle, zakaj te k oknu ni?«
Takrat pa oča pridrvi,
se Francelj v noč zgubi.
Le eno pa zares drži,
da Kranjci taki nismo vsi.
Na Kranjskem smo veseli vsi,
pri nas ni žalosti!