Mehke so trave, tihe dobrave,
tam na planinah, kjer murka dehti,
sonce žareče, vse plameneče,
z zlatimi žarki vrhove zlati.
V sedlu se mala kočica skriva,
kot da v poletni sopari že spi,
v skalni strmini pojejo klini,
rezko kladivo zveni.
Noč razgrnila temna je krila,
v kočici mali še lučka gori,
že mesečina gore obliva
in sanjajoče poljane srebri.
Kadar se v nitke mlade ljubezni
ujameta srci v kraljestvu gora,
tihih večerov, sladkih objemov
se pozabiti ne da.
Hojla holjadidijo,
zavriskal fantič je vrh planin,
hojla holjadidijo,
rdeč nagelj je dobil za spomin.
Hojla holjadidijo,
v planinah fant spoznal je dekle,
hojla holjadidijo,
zdaj ga vleče le v gore.
![](https://www.besedilo.si/wp-content/themes/besedilo/img/Igram-si.jpg)
![](https://www.besedilo.si/wp-content/uploads/2020/11/Siddharta-VSTOPNICA-790x100-px.gif)