Hej, prijatelji nekdanji,
vidim dom in slišim še naš smeh.
Spomnim se, da vse noči smo peli,
polni hrepenenja šli smo v svet.
Vsak na svojo pot smo se podali,
vsak si srečo je iskal drugje.
A v velikem svetu izgubili
smo mnogo več, kakor našli.
Kam ste šli, vsi prijatelji?
Je še kdo kje iz mojih mladih dni?
Ni še čas, da duša skameni,
čaka nas še pol poti.
Kam ste šli, vsi prijatelji?
Kam gre čas, zakaj tako hiti?
Je še kdo kje iz mojih mladih dni,
da srce mi spet zbudi?
Sanje so edino, kar smo vzeli
kot popotnico, ko smo odšli.
Skupaj s spomini zaklenili
smo si jih v srce za slabe dni.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.