Lep zares je samski stan,
od fantov najbolj spoštovan.
Ko šteje fant zadosti let,
se hodi k ljub’ci gret.
Tam je bil že mnogokrat,
ne da se mu več vasovat.
Še predno sam doma zaspi,
takole govori:
A zdaj pa pojdem po dekle
tja daleč pod Gorjance
in jo pripeljem čez gore,
čez tiste dolge klance.
Le zanjo bije mi srce,
pa za nobeno drugo
in deklica tam pod goro
mi ženka bo.
Šrango že postavljajo
fantje zbrani za vasjo
in pravijo, da draga bo
za mojo ženkico.
Kaj pa morem jaz za to?
Plačal bom, čeprav drago,
saj najlepšo deklico
dobil bom za ženo.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
