Uuuu …
Hlad noči me grabi v svoj objem
in besede nočejo na plan.
Zdi se, da dolgo, mnogo predolgo
v osami sobe čakam te zaman.
Ne vem, kako, ne vem, od kje in zakaj
prideš počasi, tiho, v temi.
Kje se začne? Kje se konča?
Kaj mi vzameš? Kaj mi daš?
Le zaprem oči in si tukaj z menoj!
Uuuu …
Vsak utrip srca!
Uuuu …
Vsak utrip srca
najde nov navdih in znebim se strahov.
Nov, nov, vsak utrip je nov.
Uuuu …
Vsak utrip srca!
Uuuu …
Ti svojo noto da.
V moje rime se ujameš,
zdaj sva zate jaz in zame ti.
Sredi kitice se najdeva,
v ritmu pesmi zdaj se ljubiva.
Veš, da vem, da ne bo za dolgo.
V slovo napišem neminljiv refren.
Ne vem, kako, ne vem, ne kam ne zakaj.
Znenada zgineš – puf – in spet te ni.
Kje se začne? Kje se konča?
Kaj mi vzameš? Kaj mi daš?
Uuuu …
Vsak utrip srca!
Uuuu …
Vsak utrip srca
najde nov navdih in znebim se strahov.
Nov, nov, vsak utrip je nov.
Uuuu …
Vsak utrip srca!
Uuuu …
Ti svojo noto da.
V moje rime se ujameš,
zdaj sva zate jaz in zame ti.
Nikoli nočem več odpret’ oči.
A vsaka pesem mora se končat’,
praviš, se ti ne zdi?
Uuuu …
V moje rime se ujameš,
zdaj sva zate jaz in zame ti.
