Ste videli lepote,
ko jutro naredi srebrne bisere rose?
Ste videli lepote,
ko sredi noči zapiha veter samote?
Rosa, reke in morja
pridejo zopet z neba,
a le nate sem milijone let
nemo čakal, da prideš.
Vso noč bo naju dva Luna skrivala,
zavija cesta za raj.
Vso noč bo dvigalo čudežno,
šla bova iz mesta nad nebesa.
Še zdaj ne vem, kako je v tej norosti
prav naju združilo vesolje.
Še zdaj ne vem, kako se v oblaku melodij
izbere zate prave note.
A najlepše besede lovim
in jih zate krojim.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.