Nad goro oblaki, dežek tih rosi,
a sonce mu zasmeje z druge se strani,
v čudovitih barvah zažari nebo,
se na otroška leta spomini vrnejo.
Mavrica v loku čez nebo
padala je pod goro,
očka smeje mi rekel je:
»Teci, teci le za njo.«
Razprtih rok sem stekel k njej,
a mi zbežala je naprej,
tedaj sem spoznal, da je mavrica
na koncu sveta doma.
Sonce že zahaja, oblake pozlati,
v daljavi nad gorami dežek tih rosi,
v čudovitih barvah zažari nebo,
se na otroška leta spomini vrnejo.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.