Na morje sam ob rojstvu dneva,
ko spremlja ga le glas galeba,
na morje sam v stari batani
odhaja stari peškador.
Na morju sam, vrejo spomini
iz dna morja, ki spi v tišini,
na morju sam v plavem polju
odhaja stari peškador.
Kje je zdaj, kam odšla je,
stara klapa neprespanih noči?
“Dej nam hitro eno rundo!”
nihče več ne zakriči.
Ni več pesmi, ni več smeha,
mora kantando se ne igra,
solza zdrsne in ponikne
med brazde starega moža.
Na morju sam, tako z navade,
vrže mrežo, dan ukrade,
po morju sam z valovi jutra
odhaja stari peškador.
Po morju sam gre proti obzorju,
mreža bo tokrat ostala v morju
in čisto sam in čisto tiho
odhaja stari peškador.
Solza se je posušila,
odšel je zadnji peškador.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
