Jaz pojem pesem ti, k’k se šiht dobi,
verjameš al’ pa ne, mi čist vseeno je.
Jaz pojem pesem ti, k’k se šiht dobi,
če nimaš vez, pogoru si.
V firmi, kjer sem jaz bil, se je tajkun naselil,
čez dober mesec al’ dva je že v stečaju bila.
Mi firme blo je žal, a sem na cesti ostal,
zato na zavod sem jo ubral.
Ko prva vrata odprem, v marmor bel se zazrem,
na stolu ženska sedi in nohte pili si.
Povzdigne hladen pogled in začne se name dret:
»Ne vstopaj, marš v čakalnico sedet!«
Jaz pojem pesem ti, k’k se šiht dobi,
verjameš al’ pa ne, mi čist vseeno je.
Jaz pojem pesem ti, k’k se šiht dobi,
če nimaš vez, pogoru si.
Tako dve uri sedim, od žeje skoraj sem hin.
Ko le prikaže se, naprej povabi me.
»Kaj lahk’ za vas storim?« vpraša hladno me.
»Rad delal bi, pomagajte!«
Začne se mi smejat: »Pojdi domov rajš’ spat.
Le kam se ti mudi, saj dela itak ni.
Podporo boš dobil, da sploh ostal boš živ.
Če dela ni, čisto sam si kriv.«
Jaz pojem pesem ti, k’k se šiht dobi,
verjameš al’ pa ne, mi čist vseeno je.
Jaz pojem pesem ti, k’k se šiht dobi,
če nimaš vez, pogoru si.
Ulalala, dans je super dan.
Ulalala, za pir dva evra imam.
Ulalala, se ga bom nalil,
saj šihta itak jaz ne bom dobil.
