Kapo dol, vsem knapom tam dol!
Mi smo tuki gor in čakamo, da prijete gor.
Si že kdaj hodu po takem temnem rovu,
tok praha v očeh, da ne vidiš pred sabo?
Si že kdaj delou tako globoko pod zemljo,
tok vetra v laseh, da odnese ti sapo?
Si že kdaj šou tk globoko v jamo,
tok mraza v kosteh, da ne čutiš organov?
Če si kdaj šou, pol si eden od rudarjev,
naših, temnih, Šaleških, rovov vladarjev!
Kapo dol vsem rudarjem, ki majo tako veselje
400 metrov globoko delat celo življenje,
prižigat luči za eno tretjino Slovenije,
nabirat črno zlato, da nas segrejejo!
S klobaso, pijačo in kosom kruha,
podnevi, ponoči, s tobakom v ustah,
brez straha, s srečo in veliko truda,
zavrtajte v prihodnost, še sto let bo ruda!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
